Gradiva za ta naslov bi bilo za cel roman oziroma za vsaj 10 utrinkov. Na tem mestu bi lahko pisala o svojevrstnih izzivih, ki jih v času karantene doživljajo družine s posebnimi potrebami, a sem se odločila, da ne bom, ker sem v prejšnjih utrinkih že opozorila na njihovo stisko in krivico. Z veseljem v tem mesecu opažam, da na njihove težave v medijih in na družabnih omrežjih opozarjajo tudi drugi. Zato bom tokrat izpostavila, česa se lahko naučimo od družin s posebnimi potrebami ter kako nam ti mehanizmi, njihova spoznanja in navade lahko pomagajo preživeti (tudi) karanteno.

1. VZPOSTAVITEV RUTINE

Nepredvidljivost in neznano v nas sproža tesnobo in strah. Zato večina ljudi stremi k temu, da si svoj čas strukturira. Rutine, struktura, rituali v naše življenje vnašajo jasnost, predvidljivost in varnost. Za večino družin z avtizmom je vzpostavljena rutina temelj preživetja in zagotovilo lažjega sobivanja. Tudi v trenutnem #ostanidoma# obdobju je vzpostavitev določene strukture ključno za ohranjanje psihološkega ravnovesja. Običajno nam strukturo vsilijo zunanje okoliščine (služba, šola, sestanki, trening joge), tokrat pa je življenje na nek način bolj podobno dopustu, ki pa je vse prej kot dopust. Zato je smiselno, da si sami strukturirate čas zase in za svoje otroke oziroma v dogovoru z njimi. Predlagam, da sestavite urnik, ki mu boste sledili in v ta urnik vključite tudi preostale namige. Če iz kakršnih koli razlogov ne morete določiti časovnega okvira za posamezne dejavnosti, postavite “urnik brez ur” (strašno sem hvaležna za ta izraz eni od mamic iz družine z avtizmom – je izjemno uporaben in motivirajoč tudi za tiste, ki jim čas vedno nagaja). Četudi nimate stroge časovne strukture, boste še vedno imeli okvir, ki vam prinaša varnost in vsaj do neke mere predvideva vaš dan.

2. ZAGOTAVLJANJE UMIKA

Alfa in omega za vsako osebo z avtizmom, nujno za vse malo bolj introvertirane in izjemno koristno tudi za vse ostale. Kadar nismo z drugimi, smo s sabo, ustvarimo pa tudi prostor za dolgčas, ustvarjalnost in možnost za rojevanje novih idej. Količino umika pa seveda prilagodite svojim potrebam.

3. SKUPEN ČAS

V tem obdobju smo večinoma precej bolj skupaj, kot smo bili vajeni. Konflikti so marsikje neizbežni. Lahko so priložnost za rast, za spoznavanje en drugega in za sklepanje kompromisov. Če ste soočeni z izzivi, vam skupen čas predstavlja težave in je izvor stresa, skušajte poiskati trenutke, v katerih lahko začutite pripadnost, sprejetost, vzajemno spoštovanje in ljubezen. Tudi skupen čas lahko načrtujete in popestrite z družabnimi igrami, skupaj z otroki preizkusite nov recept in se zabavate. Če boste skupen čas uvrstili na urnik, boste svojemu otroku tudi lažje razložili, kdaj se mu boste posvetili in si tako morda zagotovili več miru za delo od doma.

4. UPOŠTEVANJE SENZORNIH POTREB

Živimo v svetu nenehnih dražljajev (vonjev, zvokov, okusov, vidnih ter taktilnih informacij) in imamo zelo različne potrebe ter toleranco na te dražljaje. Bodite pozorni na svoje potrebe in potrebe ostalih družinskih članov. Kako glasna glasba vam ustreza? Ali na vaše počutje vpliva vpitje in dirjanje otrok? Ali vas morda moti tišina? Ali čutite pomanjkanje gibanja? Opazujte se in skušajte dražljaje v okolju čim bolj prilagoditi svoji coni udobja.

5. OMEJEVANJE UPORABE TEHNOLOGIJE

Otrokom prilagodite pravila v zvezi z uporabo elektronskih naprav, sami sebi pa omejite spremljanje medijev, zlasti če le-to neugodno vpliva na vaše počutje. V prilagoditve vključite dodaten čas, ki ga otroci trenutno na napravi porabijo za opravljanje šolskih obveznosti in čas, ki ga namenijo druženju, saj tudi to potrebujejo. Uporaba naprav za zabavo naj bo nagrada, ob tem pa spodbujajte čim več časa preživetega brez naprav. Poskrbite, da se bo otrok razgibal, da bo spočil svoje oči in se naužil svežega zraka in sonca. Prav tako tudi vi 😊

6. NEGOVANJE KOMUNIKACIJE

Komunikacija je eden od bistvenih gradnikov medosebnih odnosov, odnosi pa oblikujejo povezave v možganih in tako gradijo človekovo osebnost. Več o tem bom predstavila v naslednjih utrinkih, na tem mestu pa vas želim spomniti na to, da imajo besede težo in vplivajo na naše počutje. Zato izbirajte prijazne besede, bodite darežljivi s pohvalami, medtem ko kritiko, navodila in usmeritve posredujte spoštljivo in z ljubeznijo. Morda lahko uvedete čas za družinsko uro in na ta način v vaši družini naredite prostor za pogovor in povezovanje.

7. PROSTOR ZA ČUSTVA

Smo v situaciji, ki je za vse nas povsem nova in neznana. Neprijetna čustva, ki se nam ob tem porjajajo, so neizbežna. Naredite prostor za ta čustva in jih izrazite. Prepoznajte, kaj čutite in to ubesedite. Spodbujajte tudi svoje otroke, da izrazijo, kako se počutijo. Prisluhnite jim. In predvsem naredite prostor za upanje, optimizem , veselje in sočutje.

To je nekaj preprostih namigov, ki vam bodo pomagali preživeti “koronačas”. V družinah z avtizmom so temelj preživetja, vam pa bodo olajšali trenutno obdobje. Ti mali ukrepi lahko pozitivno vplivajo tudi na vaše običajno življenje, prispevajo k osebni rasti in izboljšajo odnose v vaši družini.

Aleana

PSIHOTERAPIJA, PSIHOLOŠKO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE

Ime Aleana izvira iz hebrejščine in pomeni razvoj, rast, dvigovanje. Vsakdo ima v sebi neomejene razvojne in duhovne možnosti. Kot terapevt – sopotnik želim posamezniku pomagati, da ozavesti notranje vire moči, razvije svoje sposobnosti ter se samoaktualizira na želenih življenjskih področjih. Pri delu dajem poudarek celovitemu pristopu, zato se v obravnavi posameznika osredotočam na fizični, razumski, čustveni in duhovni vidik.

STOPITE V STIK